Digitalna vsebina

ETF skladi

Prijazni mlajši brat vzajemnih skladov. Podobni ali višji donosi kot pri vzajemnih skladih. Za izjemni nižjo ceno. Tudi do 50x nižje provizije kot pri vzajemnih skladih.

Vas zanima kako kupovati ETF sklade,

ki vlagajo v delnice ameriških podjetij? Ker od leta 2018 je državljanom EU prepovedano vlagati direktno v ameriške ETF-je.

Želite točna, tehnična navodila

kako odpreti trgovalni račun in uporabljati trgovalno platformo?

Se želite izobraziti kako najti prave ETF

sklade kljub prepovedi ZDA? In to legalno, zelo ugodno in hitro?

Na kaj morate paziti pri davkih

povezanih z ETF-ji, da ne boste na koncu 3x obdavčeni? (Kar vam lahko pobere tudi 50% vsega donosa).

Optimalen in odporen delniški portfelj

Kako zgradite optimalen in odporen delniški portfelj z ETF skladi?

Prijavite se na

Praktični webinar ETF skladi.

Za kupce knjige Umetnost bogastva za običajne ljudi je udeležba brezplačna. O datumu webinarja boste obveščeni po e-pošti.

Izpolnite spodnje podatke za prijavo na webinar ETF skladi

ETF je kratica za Exchange Traded Fund. Preprosto povedano ta vrsta skladov vlaga v največja podjetja z določenega seznama. Kupovanje in prodaja se odvija računalniško. Torej o tem ali se bo kupilo/prodalo delnice določenega podjetja ne odločajo ljudje ampak program, ki ga zanima le ali je obseg vrednosti podjetja že tako velik, da se uvršča na želen seznam (Indeks).

Poznamo več vrst seznamov podjetij (indeksov) na podlagi katerih se oblikujejo ETF skladi:

S&P500 skladi – vlagajo v delnice 500 največjih podjetij na borzi v ZDA
Tehnološki etf skladi – vlagajo v največja podjetja, ki so specializirana za tehnologijo.
Medicinski etf skladi – vlagajo v največja podjetja s področja medicine.
In tako naprej po različnih panogah (npr. finančni, energetski, surovinski etf skladi).

Dalje se ETF skladi oblikujejo tudi po delih sveta iz katerih prihajajo podjetja katerih delnice etf sklad kupuje. Tako poznamo ETF, ki se osredotočajo na podjetja v ZDA, pa v Evropi, Aziji (normalno predvsem Kitajsko), Južno Ameriko in drugo.

Ključna prednost ETF skladov pred običajnimi vzajemnimi skladi je v tem, da vlaganje vodi računalniški program in ne človek.

Ker ljudje smo pač ljudje. Včasih imamo dober, včasih slabši dan. Kakšen večer lahko kaj popijemo, se skregamo ali smo slabe volje zaradi banalnosti (se zredimo ali urežemo v prst). In popolnoma takšni ljudje so tudi upravljavci premoženja v vzajemnih skladih. Seveda jim lahko popolnoma verjamemo, da so profesionalci in da bodo z vsem znanjem in odgovornostjo skušali razporediti premoženje najbolje možno.

Pa vendar so samo ljudje. In še tako dobri upravljavci se enkrat, prej ali slej zmotijo. Z vsakim uspehom se pritisk vlagateljev veča. Več denarja kot priteka, večji so pritiski. Večji so pritiski, bolj usodne so napake. Napake, ki bi jih lahko odpustili neznanim, povprečnim upravljavcem, so za znane, uveljavljene toliko večji šok. Zato je zgodovina pokazala, da četudi kakšnemu strokovnjaku uspe nekaj napovedi, bo na daljši rok padel v povprečje. Še več. Povprečna uspešnost najboljših upravljavcev z Wall Stretta ni nič več kot 50%. To povprečje pa dobite že, če vašemu mucu natresete hrano v več skodelic in na njih nalepite imena delnic. Če to počnete vztrajno, vsak dan zapored, boste ustvarili dovolj velik vzorec. Vsakič se preprosto odločite za delnico na skodelici iz katere prične muc najprej jesti. Tako je to z nami ljudmi in to v vseh poklicih. Zato nikar ne verjemite samo meni ampak iščite, izobražujte se, pridobite drugo, tretje, četrto mnenje, vedenje. In nikoli ne zaupajte »stroki«, ker je vsaka stroka omejena s človeškimi lastnostmi.

Pri ETF skladih človeški faktor odpade.

Program sam kupuje/prodaja delnice in ustvarja portfelj. Pri tem mu pomaga umetna inteligenca, ki seveda ni pametna ima pa sposobnosti v delčku sekunde preračunati na tisoče različnih opcij. Zato so računalniki skladov pozicionirani čim bližje borzi. Krajši kot je kabel, močnejši kot je računalnik, prej bo odreagiral. To je borba za tisočinke sekunde. ETF skladi tako izvajajo trgovanje vsakih 15 sekund. 4 krat na minuto. 240 krat na uro. 10.800 krat na dan. Zakaj? Ker tako dobijo najbolj ugodno povprečno ceno.

Ljudje iz vzajemnih skladov s tem seveda ne morejo tekmovati. Vzajemni skladi zato običajno izvedejo le en nakup na dan, običajno ob koncu trgovalnega dne.

Donosnost ETF skladov

pa, kljub temu, da jih vodi računalnik, ne zaostaja za donosnostjo vzajemnih skladov. Še več. Večinoma jih prehiteva. Razlog je seveda v človeškem faktorju. Ljudje iz vzajemnih skladov s tem seveda ne morejo tekmovati. Vzajemni skladi zato običajno izvedejo le en nakup na dan, običajno ob koncu trgovalnega dne.

Imajo pa ETF skladi in vzajemni skladi eno veliko razliko. Vzajemni skladi so veliko, veliko dražje. Običajno znaša upravljavska provizija za vzajemni sklad med 2-3 odstotki. Na videz ne veliko, vendar vam s tekom let ta provizija pobere -50% vsega donosa.

Recimo, da štirideset let vlagate sto evrov na mesec in pri letni zgodovinski donosnosti 10% dosežete npr. 800.000 € donosa.

Na žalost bo polovico, – 400.000 € za vas, dobil vzajemni sklad.

Od vašega donosa 400.000 €, pa je treba odšteti še razvrednotenje kupne moči zaradi inflacije, kar znesek še nekajkrat zmanjša (odvisno od stopnje inflacije).

ETF skladi ne potrebujejo veliko denarja za delovanje iz sledečih preprostih razlogov:

Imajo malo zaposlenih. Ne rabijo plačevati čet, brigad, divizij svetovalcev, upravljavcev, tajnic, direktorjev in drugih v pisarnah.
Pravzaprav tudi ne rabijo velikih, lepih, razkošnih, modernih pisarn na najdražjih lokacijah.
Ne porabljajo gor vašega denarja za to, da bi vas z oglasi prepričali, da so najboljši za vas.
Vaš denar namenijo za kupovanje delnic in ne za provizije agentov, ki so vas prepričali v nakup.

Iz teh razlogov so upravljavske provizije lahko zelo nizke. Tudi 0,1-0,2%.

Pri vlaganju v ETF sklade iz Slovenije se lahko srečate s precejšnimi izzivi. Naj izpostavimo le najbolj očitne.

Dostopnost ETF skladov

Na vrhu seznama so ETF skladi, ki vlagajo v delnice ameriških podjetij (torej ZDA in ne Mehike Vendar je to od leta 2018 zakonsko onemogočeno. Alternative sicer obstajajo a jih je precej težko najti.

Sicer obstajajo slovenski posredniki, vendar se znajdete v začaranem krogu. Nizke provizije ETF skladov + visoke provizije posrednikov iz Slovenije = kot da bi vlagali v vzajemni sklad. Skratka, posredniki iz Slovenije niso dober način kako vseeno vlagati v ETF sklade.

Kateri je potem najboljši način? Odgovor je jasen in praktičen a potrebuje nekaj razlage. Zato se prijavite na webinar tukaj.

Obdavčitev vložkov v ETF sklade

Potrebno je izbrati ETF sklade, ki so ustanovljeni v državah, ki imajo s Slovenijo sklenjen sporazum o izogibanju dvojni obdavčitvi. Ker obdavčitev na koncu ni lahko »samo« dvojna ampak kar trojna.

Pri izplačilu dividend je v primeru nepravilne izbire potrebno plačati davek v državi, kjer je ETF registriran, v državi, kjer so izdane delnice in še v Sloveniji. Stopnja davka je v Sloveniji zaenkrat 27,5% in pada za 5% samo vsakih 5 let.

Ena izmed rešitev je torej, da se izbere ustrezen ETF, ki ne izplačuje dividend ampak te donose reinvestira.

Prijava dohodka FURSU

ETF iz tujine in tudi tuji posredniki niso dolžni obračunavati in v vašem imenu plačevati davkov izhajajočih iz dividenda ali prodaje ETF-ja. Zato morate sami oddati davčno napoved. V kolikor tega ne storite ste v davčnem prekršku za kar je zagrožena visoka denarna kazen (tudi preko 1.200 €) za fizično osebo.

Vsaka fizična oseba mora do vključno 28. februarja na svoj pristojni finančni urad oddati napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov.

Pri tem je pomembno tudi število transakcij. Če ste opravili več kot 10 transakcij morate napoved vložiti v elektronski obliki preko sistema eDavki.

To velja za pridobitve in obdavčljive odsvojitve (prodaje) v preteklem letu.

Razlika pri ljudeh, ki so opravili le manjše število, do deset obdavčljivih transakcij istovrstnega kapitala, pa lahko napoved oddajo na e-obrazcu preko sistema eDavki ali v papirni obliki.

ETF glede na ravnanje z dividendami in obrestmi

Obdavčitev je torej odvisna od tega ali točke ETF-ja prodate. Večinoma so vlaganja v ETF mišljenja za obdobje daljše od pet let. Na letni ravni se tako lahko pojavlja obdavčitev dividend. Ker verjetno tega denarja ne potrebujete je bolje, da se izognete temu davku in izberete ETF, ki vam dividend ne bo izplačeval ampak jih bo neposredno reinvestiral.

Na tej osnovi ločimo dve vrsti organiziranosti ETF-jev:

Distribucijske

torej take, ki vam dividende izplačajo, kar seveda povzroči obveznost prijave prihodka in obdavčitev.

Akumulacijske

nekateri jih imenujejo tudi kapitalizacijski. Ti pa dividende neposredno reinvestirajo in za ta denar kupijo nove delnice.

Stroški ETF skladov so v primerjavi z vzajemnimi in delniški skladi kot jih poznamo v Sloveniji zelo nizki. Kljub temu je pred izbiro ETF-ja dobro poznati vse stroške. Sicer ne bodo zrasli niti blizu višine stroškov vzajemnega sklada a vseeno.

Stroški posrednikov (brokerjev) pri nakupu ETF

Nekateri posredniki zaračunajo svojo storitev v fiksnem znesku, ki lahko znaša od 0 do cca. 15 €.

Drugi zaračunajo provizijo od vrednosti nakupa/prodaje. Gre torej za enkratno provizijo. Ta lahko znaša od 0 pa vse do 0,5% vrednosti nakupa ali prodaje.

Načeloma je torej bolje izbrati ETF, kjer je višina provizije postavljena fiksno, ne glede na višino nakupa oz. prodaje.

Dodatni stroški posrednikov pri nakupu ETF skladov (v mislim imam izključno tuje posrednike) so:

Nadomestilo za neaktivnost (potrebno ga je plačati, če določeno obdobje nič ne kupite/prodate. Gre za znesek od 10 – 50 € na leto).
Letno plačilo za vodenje računa
Strošek pri menjavi valute (recimo, da plačujete z evri, kupujete pa ETF v dolarjih. Na ta »skriti« strošek boste pogosto naleteli pri posrednikih, ki se oglašujejo kot »brez provizij«.
Plačilo pri dvigu sredstev s trgovalnega računa.

Pred odločitvijo v kateri ETF (na voljo jih je preko 700) želite vložiti, preverite njegovo dostopnost in likvidnost. Nujno je, da se z njim trguje na največjih borzah v Evropi in ZDA. To pomeni, da je ETF likviden in lahko svoj vložek po želji kadarkoli prodate.

Pri ETF prenosi med skladi povzročijo obveznost plačila davka na kapitalski dobiček (seveda, če je bil ustvarjen) in tudi prodajno in nakupno provizijo.

Večina ETF skladov (tudi zaradi zelo majhne provizije) zahteva minimalno višino vplačila, ki se običajno začne pri nad 3.000 €. Po tem prvem vplačilu so lahko nadaljnja vplačila nižja.

ETF skladi so torej odlična priložnost za vlaganje za običajne ljudi. Predvsem zato, ker vam pustijo skoraj ves donos (za razliko od vzajemnih in delniških skladov).

V začetku pa je potrebno zbrati nekaj več informacij.

Zato se prijavite na izobraževalni webinar ETF skladi.

Copyright 2021 | Umetnost bogastva | Splošni pogoji poslovanja | PRAVILNIK O VAROVANJU OSEBNIH PODATKOV |
POLITIKA VARSTVA OSEBNIH PODATKOV

Vsi izračuni in rezultati v knjigi opisanih tehnik so primeri in niso garancija za rezultate v prihodnosti ali za vse uporabnike. Avtor Martin Korošec, uradni zastopniki založnika in podjetje niso finančni svetovalci, borzni posredniki ali registrirani investicijski svetovalci. Vse vrste investicij ali poimensko izpostavljena podjetja ali finančnih inštrumentov so predstavljeni zgolj za izobraževalne namene in ne z namenom priporočanja za nakup. Pred investicijo se posvetujte z izbranim licenciranim svetovalcem.