Digitalna vsebina

Cena srebra in njegova dejanska vrednost

Cena srebra, vrednost srebra ...

Prijavite se: praktični webinar Zlato & srebro

Za kupce knjige Umetnost bogastva za običajne ljudi je udeležba brezplačna. O datumu webinarja boste obveščeni po e-pošti.

Izpolnite spodnje podatke za prijavo na webinar Zlato in srebro

Srebro: praktična in plemenita kovina

Srebro odlikuje briljanten bel kovinski lesk in ga imenujejo tudi zlato običajnih ljudi. Je druga najpomembnejša oz. najbolj uporabljana surovina na svetu (takoj za nafto). In strokovnjaki ocenjujejo, da bodo znane zaloge srebra pošle že v naslednjem desetletju. Ima izjemne fizikalne lastnosti in večji del zgodovine je srebro predstavljajo pravi denar, ki so ga ljudje uporabljali v vsakdanjem življenju. S srebrniki je bilo namreč lažje imeti pri sebi vrednost za vsakdanje nakupe in brez nevarnosti, da boš ostal brez celega premoženja primeru izgube ali kraje.

Zlato ima na gram veliko višjo vrednost in zaradi tega so ga lastniki raje držali kje na varnem in tržnice raje niso obiskali z mošnjo zlatnikov. Prvič so predragi in bi lahko z njimi kupili pol ponudbe. Drugič pa preveč mamljivi za dolge prste in posledično je bilo nositi zlato naokrog celo življenjsko nevarno.

Srebro so kot (naravni) denar stoletja, tisočletja uporabljali tako v Evropi, bližnjem vzhodu, severu Afrike in po vsej Aziji. Izjemen pomen je vedno imelo (in ima še danes) v razvitih družbah Kitajske in Indije.  Ljubezen Azijcev do srebra, ki je v njihovi kulturi skoraj enakovredno zlatu, se bo v prihajajočih letih pokazala kot pomemben faktor rasti vrednosti srebra saj pridobivajo na kupni moči in glede na njihovo milijardno število bo rezultat enormno povečanje povpraševanja po srebru.

Srebro ni le idealno za funkcijo pravega denarja ampak ima številne izjemne lastnosti, zaradi katerih je nepogrešljivo v industriji in zdravstvu.

Torej srebro ni le kovina luksuza kot zlato ampak uporabna, industrijska kovina, kar pomeni, da po njej obstaja masovno povpraševanje, ki raste.

Ne nafta, elektrika danes poganja svet. Učinkovito uporabo elektrike pa omogoča ravno srebro, ker ima med vsemi materiali najvišjo električno prevodnost, ki je višja celo od prevodnosti bakra.

Vse elektronske naprave, računalniki, mobilniki, ekrani, pa tudi avtomobili nujno potrebujejo srebro za svoje delovanje.

Potrošnja srebra za industrijske namene se zato iz leta v leto viša. Višje povpraševanje prej kot slej pripelje do višanja cene. Pri srebru pa je pomembno vedeti, da se nepovratno porabi, ker metode recikliranja niso rentabilne. Vso v industriji porabljeno srebro torej za vedno izgine. Letno to znaša že 50% vse proizvodnje srebra. Za izdelavo nakita se porabi okrog 28% proizvodnje. Za investicijo v srebrne palice in srebrnike pa ga tako ostane le še okrog 17%. Tako je srebra vedno manj, ne vedno več.

Obenem strokovnjaki ocenjujejo, da bodo znane zaloge srebra pošle že v prihodnjem desetletju!

Situacija je popolnoma drugačna kot pri zlatu, ki ga sicer je količinsko manj a ga lastniki predvsem skrbno hranijo. Ocenjuje se, da se je v zgodovini na tak ali drugačen način izgubilo le do pet odstotkov zlata, ki je bilo kadarkoli nakopano.

Industrijska poraba srebra predstavlja že okrog 50% celotnega povpraševanja po srebru. V izdelke vdelano srebro je za vedno izgubljeno in se več ne pojavlja na trgu.

Obenem so rudniki, ki rudarijo samo srebro prava redkost, ker je takih bogatih žil srebra izjemno malo. Le 29% srebra pride iz rudnikov srebra saj je njegova koncentracija zelo nizka in se meri celo v promilih. Do preostalega srebra se dokopajo v rudnikih svinca, bakra in cinka, kjer srebro ostane kot stranski proizvod.

Ker je cena zlata veliko višja kot cena srebra se pri ljudeh ustvarja vtis, da je zlata veliko manj od srebra in da je to razlog za toliko višjo ceno zlata.

A resnica je ponovno povsem drugačna. Pridobljeno zlato se skrbno hrani in zato skorajda ne pride do izgub. Večina srebra pa se nameni za industrijsko uporabo in se ga zato nepovratno izgubi. Šokantno spoznanje je, da je danes na svetu veliko manj prostega srebra kot zlata (ocene se gibajo okrog 7x).

Seveda obstaja možnost, da bodo geološke raziskave v prihodnosti odkrile nove potencialne zaloge a preden se takšna žila rudnine odkrije, naredijo vse raziskave, pridobi vlagatelje in še bolj pomembno: da se sploh dobi dovoljenje za delovanje rudnika zaradi varovanja okolja, zlahka mine deset let in več preden se zakopa prva lopata. Srebro je kot naravna kovina zelo redko, njegova koncentracija je prisotna v promilih in tako ga večino pridobijo med kopanjem drugih rud.

Pridi do novega srebra se bo pokazalo kot zelo zahtevna zaloge. Še posebej ob dejstvu, da ga ljudje rudarijo že več tisoč let in so znane ter izčrpane skoraj vse zaloge v zgornji plasti zemeljske skorje.

Okolju prijazni, obnovljivi viri energije so prednostna usmeritev večine držav, da zmanjšamo onesnaževanje okolja s kurjenjem premoga in uporabo nafte. Sončne celice v prihodnje še ogromno obetajo a za njihovo največjo učinkovitost nujno potrebujejo srebro.    

V sončnih fotovoltaičnih (PV) celicah je srebrna pasta, ki zbira elektrone, ki nastanejo, ko sončna svetloba zadene ploščo. Zaradi visoke prevodnosti srebro maksimalno pretvori sončno svetlobo v električno energijo. Proizvodnja sončnih celic strmo raste in samo povpraševanje po srebru zaradi njih bo dosegalo dobršen del proizvodnje srebra.

Nadaljnja odlika in uporabna vrednost srebra je, da nudi najvišjo toplotno prevodnost. Kjerkoli je potrebno prenesti toploto brez izgub je potrebno uporabiti zlato. Zato se med drugim uporablja pri izdelavi zaščitnih oblačil astronavtov, ki morajo delovati tudi v razmerah blizu absolutne ničle, zelo mrzlih 273 stopinj Celzija.

Srebro nam omogoča celo, da se vidimo v ogledalu saj je zaradi svoje najvišje svetlobne odbojnosti uporabljeno kot refleksni premaz.

Srebro poganja nove tehnologije

Tole je le nekaj tradicionalnih področij industrijske uporabe srebra. Na pohodu pa so že nove tehnologije, ki srebro nujno potrebujejo in to v vedno večjih količinah.

Razmah omrežja 5G, ki je za zdaj še v povojih in bo omogočilo vzpostavitev Internet of things (IoT) bo spodbudilo proizvodnjo izdelkov, kot so polprevodniški čipi, kabli, mikro-elektromehanski sistemi, razne naprave, ki za delovanje potrebujejo internet; za vse to potrebujemo najvišjo električno prevodnost in s tem – srebro.

Danes nam v trgovini blagajničarke kupljeno blago zaračunajo tako, da skenirajo črtno kodo nalepljeno na izdelek. V nekaj letih bo pohod RFID čipov postal vsakdanjik. Ti čipi bodo nameščeni na vsakem izdelku. Vi jih boste nabrali v svojo vrečko in iz njimi odšli iz trgovine. Brez blagajne. RFID čipi namreč oddajajo signal preko radijskih valov in s predhodno registracijo pri trgovcu se bo nakup avtomatsko obračunal in zaračunal. Glede na milijarde izdelkov po vsem svetu, ki imajo zdaj nameščene črtne kode, nekoč pa RFID čipe, bo povpraševanje po srebru še dodatno močno poskočilo. Ker RFID čipi za brezhibno delovanje nujno potrebujejo – srebro, ker ima najboljšo električno prevodnost.

Kam z denarjem_umetnost_bogastva_martin_korosec

Srebro je izjemno prožno, da se ga stiskati, zvaljati, raztegniti v resnično majhne, tanke in dolge oblike. Poleg oblikovanja nakita je s temi lastnostmi nepogrešljivo v izdelavi miniaturnih električnih naprav. Recimo mobilnikov, nadzorne plošče avtomobilov, letal itd.

Uporaba srebra v zdravstvu je bila pred pojavom (in trženjem) antibiotikov splošno razširjena in priznana. Z agresivnim trženjem antibiotikov je bilo učinkovito in relativno ugodno srebro potisnjeno v pozabo. A antibiotiki so zasejali nov problem: bakterije so se nanje prilagodile in nekaterih mutiranih bakterij z antibiotiki sploh ne moremo več obvladovati. Takrat zdravstvo nima druge izbire kot spet poseči po srebru.

Srebro so za razkuževanje vode uporabljali že stari Grki in Rimljani. Vodo so preprosto nalili v srebrne posode in jo pustili stati čez noč. Nano delčki srebra, ki so se izločili v vodo so pobili bakterije in viruse. Mogoče se ob tem nasmehnete in pomislite na vse možne znanstvene raziskave, ki bi jih zahtevali za potrditev tega »mita« iz davnine. Naj vas potolažim, da še dandanes ni boljšega načina za čiščenje vode kot s srebrnimi filtri. Zato so vgrajeni tudi v vesoljski postaji.

Nano delčki srebra, ki se uporabljajo v t.i. koloidnem srebru doslednzgo pobijejo vse bakterije in viruse. Proti njim nimajo obrambe, niti ne morejo mutirati in se srebru prilagoditi. Mutiranje bakterij zaradi prevelike uporabe antibiotikov je izjemno pereč problem, ker nastajajo variacije bakterij proti katerim antibiotiki nimajo nobenega učinka več. Takrat se zdravniki zatečejo k nano srebru, ki življenje teh super bakterij pokonča učinkovito kot mini srebrni metek.

Srebro rešuje življenja in lajša bolečine

Tudi pri zdravljenju okužb in celjenju ran, še posebej teh, ki se počasi celijo. To sem doživel tudi sam, ko je moja mama po težki operaciji imela več mesecev odprto vneto rano na trebuhu. Šele, ko so poskusili terapijo z obliži s srebrom se je vnetje v rani umirilo in kmalu je bila rana suha ter zaceljena.  

 

Srebro ima toliko različnih uporabnih lastnosti, da je uporabljeno v več kot 1.300 patentih. Brez srebra v taki obliki, funkciji ali učinkovitosti kot danes ne bi imeli več kot 42.000 različnih izdelkov.

Kako_ravnati_z_denarjem_primeri_umetnost_bogastva_martin_korosec

Srebro (in ne zlato) je torej večji del zgodovine po vsem svetu bilo običajen denar, ki so ga široko uporabljali v vsakdanjem življenju.

Tudi beseda denar izvira iz rimskega imena Denarius za kovanec, ki je bil narejen iz srebra. Kako močno se je ta srebrni kovanec vtisnil v kolektivni spomin Evrope in bližnje Azije pokaže že dejstvo, da se vrsta valut imenujo denar ali dinar. V določenih državah, recimo v Sloveniji, pa celo pomeni sam denar.

 

Danes je srebro obravnavano kot relativno poceni plemenita kovina v primerjavi z zlatom. A le redki vedo, da je stoletja dolgo bila vrednost srebra v primerjavi z zlatom veliko višja.

Zgodovinsko razmerje med ceno zlata in srebra je bilo 1 : 15. Torej si za 1 gram zlata dobil 15 gramov srebra.

Odkar pa se srebra več ne uporablja kot plačilnega sredstva je cena srebra od leta 1873 pričela močno drseti. Najmanj je bilo srebro v primerjavi z zlatom vredno pred kratkim.

Marca 2020 bi za 1 gram zlata dobil 126 gramov srebra.

Vendar srebro ni razvrednoteno ampak podcenjeno. Ob misli na vlaganju v plemenite kovine velika večina ljudi pač najprej pomisli na zlato. Za vlagatelje, ki želijo vstopiti v investicijo, ki ima večjo možnost za rast pa je srebro toliko bolj zanimivo.

Sredi zadnje velike krize je kilogram zlata avgusta leta 2012 stal 43.510 €.

Ob izbruhu nove krize julija 2020 je cena zlata poskočila tudi do 55.000 € na kilogram. Cena zlata je torej vrh iz leta 2012 že presegla.

Pri  srebru ta učinek sledi z zamikom.

Tako je marca 2011 cena kilograma srebra znašala 1.026.

Januarja 2021 pa se je cena kilograma srebra povzpela maksimalno do 759 €.

Že ta podatek pokaže, da srebro še ni doseglo svojega vrha iz zadnje krize. Glede na to, da velja za mlajšega bratca zlata pa je gibanje proti vrhu in celo njegov presežek možno pričakovati.

Cena srebra je namreč veliko bolj volatilna kot cena zlata. Kar pomeni, da veliko hitreje raste in tudi veliko bolj pada, običajno v odnosu do gibanja cene zlata.

Tako lahko ob rasti cene unče zlata pričakujemo rast cene srebra za 3x do kar 13x. 

Za dejansko precenjenost / podcenjenost srebra je zato najbolje slediti razmerju med ceno zlata in srebra.

V zadnjih sto letih se je razmerje med ceno zlata in srebra nenehno dinamično spreminja. To omogoča tudi priložnost dodatnega zaslužka v obliki pridobitve dodatne količine ene ali druge količine plemenite kovine ob zamenjavi v ugodnem razmerju.

Najnižje razmerje v tem času se je zgodilo v letu 1980 v času velike manipulacije bratov Hunt, ko je bil en gram zlata vreden 15 gramov srebra.

Razmerje je do leta 1991 poskočilo na 1 : 91, kar pomeni, da je bil gram zlata vreden že 91 gramov srebra. In ponovno padlo na 1: 32 v letu 2011, kar pomeni, da je cena srebra toliko zrasla, da je bil gram zlata vreden le še 32 gramov srebra.

Zatem razvoj dogodkov poskrbi za šok v letu 2020, ko je marca tega leta gram zlata bil vreden izjemnih 121 gramov srebra.

Le nekaj mesecev kasneje pa je razmerje cca. 1 : 70.

Okvirne smernice za prodajo oz. nakup zlata in srebra kažejo sledeč odnos.

Srebro se šteje za podcenjeno pri razmerju 1 : 80

Pri 1 : 40 je razmerje uravnoteženo.

Pod 1 : 20 je srebro precenjeno.

Cena srebra in zlata izražena v valutah seveda izrazito zraste v obdobju gospodarskih in finančnih kriz. Takrat ljudje spoznajo, da papirni denar strmo izgublja vrednost in se vrnejo k pravemu, naravnemu denarju, ki vrednost hrani. V krizi zaradi te lastnosti cena zlata in še posebej srebra močno naraste.

Kaj se lahko zgodi v prihodnosti s ceno srebra izraženo v dolarjih (in posledično evrih)?

Ko je FED, centralna banka ZDA v recesiji v letih 2008-2009 »kvantitativno sprostila« oz. iz nič ustvarila za novih 1.200 milijard dolarjev je nato cena srebra v treh letih zrasla za 4,4 krat.

V trenutni krizni situaciji 2020 – 2021 je FED kvantitativno sprostil dobrih 4.190 milijard novih dolarjev iz nič. In vsak mesec se doda nekaj sto novih milijard. Dejansko je v enem letu FED pričaral 35% vseh dolarjev, ki so obstajali kadarkoli v zgodovini. V začetku leta 2022 se je ta številka povzpela že na 8.000 milijard novih dolarjev!

Takšnega finančnega eksperimenta zgodovina ne pomni. Zgodovina pa uči, da ima vsak kovanec dve plati. In druga plat izjemnega porasta dostopnosti do denarja je inflacija. Višji kot je porast denarja, višja bo inflacija.

Visoka inflacija pa uniči prihranke ljudi. V takih letih predstavljata zlato in še posebej srebro, ki je v vsakdanjem življenju bolj uporabno, zaščito pred propadanjem vrednosti denarja.

Obenem se vrednost skokovit poviša. Tako je v krizi v 1930 letih en srebrnik, ki je danes vreden mogoče 30 evrov, lahko preživel vso družino za ves teden.

Država in srebro

Država srebro z vidika davkov obravnava kot industrijsko kovino, ker je tolikšen del njegove proizvodnje porabljen v različnih izdelkih. Zato je nakup srebra obdavčen z 22% davka na dodano vrednost.

Obstaja pa način, da kupite srebro, vendar ne plačate davka na dodano vrednost. To lahko storite tako, da srebro kupite in hranite v prostocarinski coni v zanesljivi državi kot je Švica. Seveda morate to narediti na pravilen in varen način, ki vam zagotavlja dejansko lastništvo srebrnih ali zlatih palic.

Za več aktualne informacije in navodila se prijavite na webinar Zlato in srebro.

Vsi izračuni in rezultati v knjigi opisanih tehnik so primeri in niso garancija za rezultate v prihodnosti ali za vse uporabnike. Avtor Martin Korošec, uradni zastopniki založnika in podjetje niso finančni svetovalci, borzni posredniki ali registrirani investicijski svetovalci. Vse vrste investicij ali poimensko izpostavljena podjetja ali finančnih inštrumentov so predstavljeni zgolj za izobraževalne namene in ne z namenom priporočanja za nakup. Pred investicijo se posvetujte z izbranim licenciranim svetovalcem.