Za dejansko precenjenost / podcenjenost srebra je zato najbolje slediti razmerju med ceno zlata in srebra.
V zadnjih sto letih se je razmerje med ceno zlata in srebra nenehno dinamično spreminja. To omogoča tudi priložnost dodatnega zaslužka v obliki pridobitve dodatne količine ene ali druge količine plemenite kovine ob zamenjavi v ugodnem razmerju.
Najnižje razmerje v tem času se je zgodilo v letu 1980 v času velike manipulacije bratov Hunt, ko je bil en gram zlata vreden 15 gramov srebra.
Razmerje je do leta 1991 poskočilo na 1 : 91, kar pomeni, da je bil gram zlata vreden že 91 gramov srebra. In ponovno padlo na 1: 32 v letu 2011, kar pomeni, da je cena srebra toliko zrasla, da je bil gram zlata vreden le še 32 gramov srebra.
Zatem razvoj dogodkov poskrbi za šok v letu 2020, ko je marca tega leta gram zlata bil vreden izjemnih 121 gramov srebra.
Le nekaj mesecev kasneje pa je razmerje cca. 1 : 70.
Okvirne smernice za prodajo oz. nakup zlata in srebra kažejo sledeč odnos.
Srebro se šteje za podcenjeno pri razmerju 1 : 80
Pri 1 : 40 je razmerje uravnoteženo.
Pod 1 : 20 je srebro precenjeno.
Cena srebra in zlata izražena v valutah seveda izrazito zraste v obdobju gospodarskih in finančnih kriz. Takrat ljudje spoznajo, da papirni denar strmo izgublja vrednost in se vrnejo k pravemu, naravnemu denarju, ki vrednost hrani. V krizi zaradi te lastnosti cena zlata in še posebej srebra močno naraste.
Kaj se lahko zgodi v prihodnosti s ceno srebra izraženo v dolarjih (in posledično evrih)?
Ko je FED, centralna banka ZDA v recesiji v letih 2008-2009 »kvantitativno sprostila« oz. iz nič ustvarila za novih 1.200 milijard dolarjev je nato cena srebra v treh letih zrasla za 4,4 krat.
V trenutni krizni situaciji 2020 – 2021 je FED kvantitativno sprostil dobrih 4.190 milijard novih dolarjev iz nič. In vsak mesec se doda nekaj sto novih milijard. Dejansko je v enem letu FED pričaral 35% vseh dolarjev, ki so obstajali kadarkoli v zgodovini. V začetku leta 2022 se je ta številka povzpela že na 8.000 milijard novih dolarjev!
Takšnega finančnega eksperimenta zgodovina ne pomni. Zgodovina pa uči, da ima vsak kovanec dve plati. In druga plat izjemnega porasta dostopnosti do denarja je inflacija. Višji kot je porast denarja, višja bo inflacija.
Visoka inflacija pa uniči prihranke ljudi. V takih letih predstavljata zlato in še posebej srebro, ki je v vsakdanjem življenju bolj uporabno, zaščito pred propadanjem vrednosti denarja.
Obenem se vrednost skokovit poviša. Tako je v krizi v 1930 letih en srebrnik, ki je danes vreden mogoče 30 evrov, lahko preživel vso družino za ves teden.