Digitalna vsebina

Cena zlata in njegova dejanska vrednost

Zakaj je zlato in srebro že 8.000 let neprecenljivo?
Zakaj zlatu in srebru pravimo »edini naravni denar«?
Koliko zlata in srebra v resnici je na svetu?
Zakaj se z zlatom in srebrom zadnjih 50 let dogaja največja manipulacija v zgodovini?
Je res, da je zalog zlata in srebra na svetu le še za 15 – 20 let?
Kakšna je vloga srebra in zlata in kako se razlikujeta?
Zakaj je srebro trenutno 80x cenejše kot zlato in kakšne priložnosti to nudi?
Česa je v resnici manj? Zlata ali srebra? Kako se bo to v prihodnosti odražalo na ceni?
Kako kupiti zlato in srebro, da ne plačate nobenega davka (tudi ddv ne)?
Kakšen je resničen smisel nakupa zlata in srebra?
Kako bi morali optimalno hraniti zlato in srebro – kot to počnejo bogataši?
Zakaj je nakup fizičnega zlata in srebra in hranjenje doma (ali v banki) nesmisel?
Kako se bo gibala cena zlata in srebra v prihodnje in od česa bo odvisna?
Kako najbolje kupiti zlato in srebro v 2023?
Kako za nekajkrat povečati količino zlata in srebra – brez, da bi vplačali en sam dodaten evro?

Cena zlata, vrednost zlata ...

Prijavite se: praktični webinar Zlato & srebro

Za kupce knjige Umetnost bogastva za običajne ljudi je udeležba brezplačna. O datumu webinarja boste obveščeni po e-pošti.

Izpolnite spodnje podatke za prijavo na webinar Zlato in srebro

Zlato, plemenita kovina, denar kraljev

Sončeve solze. Poželenje kraljev. Ljubezen polbogov. V zgodovini ni bilo nobene druge kovine, ki bi bila tako oboževana in splošno zaželena na vseh koncih sveta. To se ni zgodilo z nobeno prisilo, zgodilo se je naravno. Ljubezen do zlata in njegove umetelne uporabe je gorela tako v srcih Indijancev, Azijcev, Evropejcev in Afričanov. Po odkritju Avstralije je ljubezen do zlata vzplamtela tudi na kontinentu tam spodaj.

Iz Afrike prihaja zgodba o najbogatejšem človeku vseh časov. Mansa Musa je danes večini ljudi neznan. A kot vladar Malija v 14. stoletju je imel v lasti ogromne količine zlata in rudnikov zlata. Njegovo zlato bogastvo bi bilo danes vredno preko 400 milijard dolarjev. Ključ do razumevanja bogastva v zlatu ni njegova trenutna vrednost v dolarjev ampak koliko je to zlato tehtalo. Takšnega bogastva ni zbral nihče pred ali po njemu. Musa je mislil, da je zlato ogromno vredno, ker ga je imel on sam in je z njim lahko kupil kar je želel. Očitno ni razumel kaj je osnova za vrednost zlata. Da je zelo redko. In dokler ima le on večino zlata in ga sproti porablja po delih, njegova vrednost ostaja. Ker Musa tega ni razumel, je kmalu povzročil katastrofo in posledično več stoletij skoraj nihče ni več slišal za njega. Glede na to, kaj mu je uspelo še sreča ali pa je Musa za vsak primer podkupil zgodovinarje, da so to težko epizodo pometli pod preprogo.

Mansa Musa se je leta 1324 z velikansko karavano, natovorjeno tudi z ogromnimi količinami zlata iz Malija podal na romanje čez Saharo v Egipt in preko njega na Arabski polotok, da bi obiskal Meko in Medino. Navada na romanjih je izkazati dobrodelnost, zato je revežem v Kairu, Meki in Medini razdelil toliko zlata, da je povzročil upad njegove kupne moči.

Osnova za vrednost je redkost. Zlato je toliko vredno, ker je zelo redko. In zdaj v mesto vkoraka Mansa Musa ter z vozov meče vreče in vreče zlatih zrn. Na prvi pogled blagoslov, ki pa se je končal v deset let trajajoči agoniji, gospodarski krizi in lakoti.

Zaradi množine zlata, ki je pojavilo kar naenkrat na majhnem kosu sveta zlato v hipu ni bilo več redko. Zdaj ga je imel že skoraj vsak. In vrednost zlata je hitro ter drastično padla. Cene so poletele v nebo in najprej so stradali tisti, ki zlata niso prejle vbogajme. Potem pa še ostali.

Zdaj vidimo kakšno strašno moč ima inflacija. In lahko si še boljše predstavljate kaj inflacije počne in še bo počela s papirnim denarjem, ki je že ustvarjen brez vrednosti.

Še starejša je prigoda o zlatu iz stare Sumerije, ene prvih civilizacij na svetu. Iz tisočih glinastih ploščic starih tudi 6.000 let, v prevodu Zachary Sitchin-a izvemo zanimivo zgodbo za katero ne vemo ali je bila resnična ali najbolj prodajan znanstveno fantastični roman vseh časov napisan na glinenih ploščicah, da so planet Zemljo pred kakšnimi pol milijona let obiskali visoko tehnološko razviti prebivalci planeta AN.UNAK.KI (tistih 50, ki so prišli z neba) in navajajo, da so prišli s planeta Nibiru (Planet križanja). Tirnica tega planeta se bi naj namreč križala s tirnicami planetov našega sončnega sistema.

In kaj je prineslo vesoljske popotnike ravno na naš modri planet? Že(l)ja po vodi?

Ne, obiskovalce je prignala želja po zlatu. Oziroma smrtno resna potreba po zlatu.

Sumerci namreč pripovedujejo, da bi naj AN.UNAK.KI potrebovali zlato, da bi zlati prah posipali po atmosferi svojega planeta, da bi si tako okrepili zaščitni plašč. Z neodgovornim ravnanjem so očitno uničili okolje domačega planeta (zveni kaj znano?).

O AN.UNAK.KI so Sumerci zapisali še marsikaj in jih vklesali v prenekateri relief. A za našo knjigo je pomemben podatek, da bi naj obiskovalci iz drugega planeta pričeli kopati zlato v Afriki na območju današnjega Zimbabveja. In kmalu so AN.UNAK.KI naleteli na nepremostljivo dejstvo: zlata je na celotnem planetu tako zelo malo, da bi vse zlato, ki so ga kadarkoli v zgodovini na svetu izkopali, spravili v 3 olimpijske bazene.

To je to, hvala lepa.

Kako se je zgodba o prizadevanjih AN.UNAK.KI-jev za rešitev domačega planeta končala glinaste tablice ne sporočajo (ali pa tiste niso preživele tisočletij). A od vzpona prve civilizacije na svetu naprej je zlato večna želja vladarjev (in z njimi seveda vseh ljudi).

Redkost zlata

Zlato ima številne čudovite fizikalne lastnosti, z lahkoto se oblikuje in je idealno za izdelavo prelepega okrasja. Nikoli ne potemni, ne razje ga niti morska voda, celo večina kislin je proti zlatu nemočna. Zlato je tako rekoč večno in večno lepo. Predvsem pa je zlato izjemno redko.

Zlato je od vseh kovin najlaže kovati. Lahko ga raztegnemo v žico debeline enega atoma, ki jo nato lahko občutno dalje raztegujemo, preden se pretrga. Take vrste nano žice se deformirajo z nastajanjem, preusmeritvijo in selitvijo dislokacij in kristalnih dvojčkov, ne da bi pri tem prišlo do opaznega povečanja trdote. En gram zlata lahko razvaljamo v list velikosti 1 m2. Zlate liste lahko tanjšamo tako dolgo, da postanejo polprozorni. Prepuščena svetloba je videti zelenkasto modra, ker zlato močno odbija rumeno in rdečo svetlobo. Taki polprozorni listi močno odbijajo tudi infrardečo svetlobo, zaradi česar so uporabne kot toplotna zaščita v vizirjih toplotno odpornih oblek in vesoljskih skafandrov. Zlato je dober prevodnik toplote in električne energije.

Do leta 2019 je človek iz zemlje izkopal 197.576 ton zlata. ^[8] To odgovarja kocki z stranicami 21,7 metra. Od novega zlata gre približno 50% v nakit, 40% v naložbe in 10% v industrijo. ^[9] Visoka voljnost in gnetljivost zlata, odpornost proti koroziji in večini drugih kemičnih reakcij ter prevodnost elektrike so privedle do dodatne uporabe v korozijsko odpornih električnih priključkih v vseh vrstah računalniških naprav (njegova glavna industrijska uporaba). Zlato se uporablja tudi pri zaščiti pred infrardečimi žarki, proizvodnji barvnega stekla,proizvodnji listov zlata in v zobozdravstvu. Nekatere zlate soli se v medicini še vedno uporabljajo kot protivnetna zdravila. Od 2017 je največja svetovna proizvajalka zlata na svetu Kitajska s 440 tonami letno. ^[10]

Vse kadarkoli nakopano zlato na svetu v zgodovini znaša 130.000 ton. Predpostavljamo, da ni bilo čisto nič izgubljenega, čeravno se ocenjujejo, da je kakšnih pet odstotkov zlata kljub skrbni hrambi in delno zaradi uporabe v industriji, vseeno izgubljenih. Vir: Wikipedia

130.000 ton se sliši veliko. A zlato ima izjemno gostoto, je zelo težek element. Zato si količino zlata predstavljajmo v obliki kocke. Vseh 130.000 ton zlata, ki je bilo kadarkoli nakopano, tako spravimo v eno samo kocko z robom 21,7 metrov.

To je to. Poglejte sliko spodaj. Ena kocka z robom 21,7 metrov za vseh 7 milijard 800 milijonov ljudi, ki živijo zdaj in milijarde ljudi, ki pridejo za nami.

Ko nekaj zelo redko in zelo zaželeno ima visoko ceno. Ampak po tej razlagi in glede na dejstva je zlato še bistveno prepoceni. Zakaj je temu tako in kako se v resnici manipulira s ceno zlata bom razložil spodaj.

Skupna količina zlata, ki je bilo kadarkoli izkopano je torej ocenjena na 197.000 ton. Del tega zlata hranijo centralne banke, ker zlato predstavlja osnovo njihove vrednosti, vse ostalo je namreč papirni denar, ki pa zaradi inflacije iz leta v leto izgublja vrednost.

Uradno dostopni podatki ponujajo takšno sliko o 10 največjih zalogah zlata po centralnih bankah posamičnih držav

Na listih top 10 hranilk zlata je torej 7 evropskih držav z Rusijo. Samo 3 centralne banke (Kitajska, Indija in Japonska) prihajajo iz Azije. Kje pa je šele preostali svet?

Povpraševanje po zlatu v prihodnje

Kaj lahko iz tega napovemo za prihodnje povpraševanje po zlatu s strani centralnih bank (in prebivalcev) iz Azije in drugih delov sveta?

Samo Kitajska ali Indija posamično imata nekajkrat več prebivalcev kot celotne ZDA ali Nemčija skupaj. Kitajska in Indija tradicionalno zelo cenita zlato in iz leta v leto dvigujeta količine kupljenega zlata za zlate rezerve.

Vendar ju do količine zlata na glavo prebivalca v primerjavi z Nemčijo ali celo ZDA loči še tisoče ton. Že to pomeni, da bo povpraševanje po zlatu le še naraščalo.

Konec rudarjenja zlata

Po kakšnih 8.000 let rudarjenja zlata, ki je zagotovo najbolj iskan element v zemeljski skorji, se zaloga zlata, ki se jo še lahko izkopa, pri poznanih zalogah in sedanji tehnologiji, bliža koncu. Ocene strokovnjakov v vsakem primeru govorijo o bližnji prihodnosti v kateri se bo uresničil relativni konec svetovnega izkopavanja zlata. Ta scenarij se bo po napovedih zgodil že med leti 2030 in 2050. Takrat boste, bomo bralci te knjige bližje, tik pred ali že v času upokojitve. In tisti čas boste, bomo najbolj rabili premoženje katerega vrednost ne bo upadala in bo likvidno, kar pomeni, da ga boste lahko kadarkoli prodali. V kolikor bo takrat pridobivanja zlata z rudarjenjem konec ali se bo vsaj drastično zmanjšalo in podražilo, bo to ceno zlata vsekakor dvignilo navzgor.

Podobna napoved velja za srebro. Obe plemeniti kovini rudarimo že tisočletja in vsako nahajališče se prej kot slej izčrpa.

Zlata bo po napovedih zmanjkalo že okoli leta 2030. Srebra pa kakšnih 5 let zatem. V vsakem primeru je to zelo kmalu!

Zlata torej ne bo več možno na takšen način, obseg in stroške pridobivati iz narave. Prišel bo dan, ko bodo naslove medijev polnili naslovi: Zlata je zmanjkalo. Zlata ni več.

A pri lesku zlata nas lahko številke zaslepijo in v mislih imam predvsem uradne statistike o zlatih rezervah centralnih bank. Predvsem nas morajo zanimati zaloge centralne banke ZDA oziroma FED. ZDA bi naj v najbolj varovani trdnjavi na svetu, Fort Knox, pa tudi na lokaciji West Point in Denver Mint hranile 8.134 ton zlata.

Do takšne mase zlata so prišle med drugim tudi tako, da so ZDA v varovanje izročile tudi kot npr. Francija ali Nemčija.

Kako pa vemo, da je v skladiščih Fort Knoxa (in skladiščih drugih centralnih bank) resnično točno toliko ton zlata kot navajajo uradne evidence? Centralne banke ponujajo enostaven odgovor: verjeti nam morate, ker smo centralne banke.

Nobena centralna banka namreč ne dovoli pregleda s strani neodvisnih revizorjev.

Zlati kartel

A mnogi strokovnjaki resno dvomijo, da centralne banke še imajo tolikšne zaloge zlata kot so prikazane na papirju. Na podlagi večletnih dogajanj namreč menijo, da so centralne banke na čelu s FED in Mednarodnim denarnim skladom z željo prepričati državljane, da je sistem papirnega denarja boljši od zlata odločile ceno zlata spraviti čim nižje. Zato so fizično zlato, ki bi moralo biti v kleteh trezorjev centralnih bank kot narodni zaklad, pričele posojati poslovnim bankam.

Sprva je sistem deloval dokaj v redu. Povzetek po opisu Jürgen Müllerja gre takole. Centralne banke so posodile fizično zlato centralnim bankam za zelo nizke letne obresti 1-2%.

Poslovne banke so pridobljeno zlato takoj prodale na trgu (in zlato se je torej preselilo v sefe ljudi ter prelevilo v prstane, uhane in verižice). Denar, ki so ga prejele pa so uporabile za kredite rudnikom zlata po nekaj višji obrestni meri med 3-4%. Z razliko med obrestmi so banke torej nekaj zaslužile. Rudniki zlata pa so, veseli velikih kreditov po nizkih obrestnih merah, pričeli kopati tudi zlato v delih, kjer je bilo zlato težje in s tem dražje pridobivati. Ideja je bila, da rudniki poslovnim bankam odplačajo v zlatu, le-te pa bi ga naj vrnile centralni banki.

Kdor se iz zgodovine ničesar ne nauči, jo mora znova doživeti. Centralni bančniki so pozabili na zgodbo Manse Muse in povečane ponudbe zlata (ali pa so ravno to imeli v načrtu).

Ker se je na trgu pojavila večja količina zlata, ki bi morala biti v kleteh centralnih bank kot podlaga vrednosti državne valute, je cena zlata na trgu seveda pričela padati.

Tako se je sprožila spirala …

Ker je bilo zlato na trgu zdaj vredno manj, je bilo zlato v zalogah centralnih bank vredno manj. S tem se je zmanjšala vrednost posojil zlata poslovnim bankam in vrednost obresti.

Rudniki, ki so zaradi poceni denarja pričeli rudariti tudi v plasteh, kjer je bilo zlata manj in ga je bilo težje, torej dražje pridobiti, pa so se soočili s problemom, ki ga niso mogli rešiti: strošek za proizvodnjo zlata je zrasel, cena zlata je padla, krediti in obresti pa so ostale takšne kot pred padcem cene zlata. Da bi odplačali vrednost kredita so morali zdaj nakopati bistveno več zlata, ki je bilo manj vredno, stroški za produkcijo pa so narasli! Posledično se je življenjska doba rudnikov skrajšala, zaradi nižje vrednosti zlata pa se vlaganja v iskanja novih nahajališč niso več splačala.

Rudniki so se tako znašli v težavah, ko je bilo treba dobaviti zlato poslovnim bankam. Le-te pa so se namesto s tem kako centralnim bankam povrniti zlato, ki so jim ga posodile, ukvarjale kako kratkoročno povišati zaslužek za še nekaj odstotkov. Poslovne banke likvidnosti, ki so jo pridobile z nakupom zlata centralnih bank in njegovo prodajo na trgu, niso več vlagale v kredite rudnikom zlata ampak so kupile državne obveznice, ki so prinašal odstotek ali dva višje obresti.

Izgubljeni zlati zaklad

Bill Murphy, predsednik ameriškega odbora Gold Anti-Trust Action Commitee je leta 2005 ocenil, da so centralne banke na trgu posodile okrog 20.000 ton zlata, da cena zlata ne bi zrasla. Ni pa jasno ali so jim zaradi opisanih težav poslovne banke to maso zlata tudi (v celoti ali delno) vrnile. To številko je torej treba odšteti od uradnih zalog centralnih bank. Centralne banke pa neodvisne revizije zalog zlata ne dovolijo. Npr. ZDA nazadnje dovolile revizijo svojih zlatih rezerv daljnega leta 1955. Torej samo deset let po koncu druge svetovne vojne in potem nikoli več.

Poseben primer so zlate zaloge Nemčije. Poleg zgoraj opisanega dogajanja je v nemškem primeru posebnost ta, da od svojih 3.364 ton zlata v Nemčiji hrani vsega 2%. Kje pa se nahaja preostalih 98% nemškega zlata? Strokovnjaki se strinjajo, da je večina v resnici v ZDA, v kleti Newyorške centralne banke in da ga Nemčija fizično ne bo nikoli videla. Kakšna bilanca pa je to, da imaš od celotne zaloge le 2% v svoji posesti, 98% pa v drugi državi, na drugem koncu sveta. In za to državo je jasno, da zlato iz rezerv na veliko posoja na trg od koder se več ne vrača. Ne le, da so ZDA odbile prošnjo Nemčije naj ji vrne zlato. ZDA niso Nemčiji dovolile niti revizije njenega lastnega zlata v skladiščih FED-a.

Ali se vam ob branju te zgodbe zazdi, da bi natančni Nemci ugotovili, da precej zlata manjka?

Zadnji, ki so od ZDA izterjali svoje zaloge zlata so bili Francozi stare šole. Charles De Gaulle je leta 1965 zahteval, da ZDA Franciji izročijo njene zlate rezerve. Pri tem ni izbiral besed in sredstev. ZDA so se upirale a nazadnje je leta 1971 v pristanišče New York vplula francoska bojna ladja z eno misijo: da domov odpelje francosko zlato.

Spomnimo se, da je ta bojna ladja plula mimo znamenitega Kipa svobode, ki ga je Francija podarila novoustanovljenim ZDA ter da je bila Francija tista, ki je z velikansko finančno podporo pomagala ZDA premagati Veliko Britanijo. Tudi ta velikanski strošek je ljudi Francije pripeljal čez rob in so na koncu še sami izvedli revolucijo in kralja Ludvika XIV. skrajšali za glavo.

Američani so torej videli, da Francozi mislijo resno in glede na njihovo bogate izkušnje z giljotinami so jim zlato raje izročili. Ampak, ta uspešen podvig iz leta 1971 je bil zadnji, ko so države, ki v ZDA hranijo zlato, od ZDA zlato uspele dobiti ali narediti revizijo.

—

Preblisk za premislek: če centralne banke kot je FED pravijo, da je zlato relikt stare dobe, da je zdaj doba novega, papirnega denarja in da je v njemu prihodnost – zakaj se pa potem tako oklepajo zlata? Očitno je, da igrajo dvojno igro.

Kakšne so torej dejanske zaloge zlata centralnih bank je težko ugotoviti. Imamo le dve možnosti. Popolnoma zaupati centralnih bančnikom in si prigovarjati, da bo vse v redu. Ali pa na podlagi teh informacij ugotoviti, da je čas, ko bo zlata pričelo primanjkovati, prišel še hitreje.

Resničen donos zlata (in srebra)

Kljub prizadevanjem centralnih bank, da znižajo ceno zlata in naredijo sektor plemenitih kovin čim manj zanimiv, cena zlata kontinuirano narašča. V zadnjih 15 letih dosega v povprečju 8% donos v rasti cene. In na ta donos ne plačate nobenega davka na dobiček!

Zlato in srebro ne prinašata nobenega donosa, obresti, dividend. Z ležanjem v sefih se ustvarjajo samo stroški. Takšno mnenje vam želijo vcepiti centralne banke.

Zakaj centralne banke hočejo zniževati ceno zlata in srebra?

Zakaj je potrebno zniževati ceno zlata in srebra? Da v očeh ljudi ne bi bila videti kot vrednost, ki bi lahko ponovno postala osnova za denarni sistem krit s trdno vrednostjo. Če bi se to zgodilo, bi se elite morale odpovedati strojem za tiskanje denarja iz nič. Elitam namreč bolj ustreza, da iz nič ustvarjajo tisoče milijard papirnih, zdaj elektronskih in kmalu verjetno še valut v kripto obliki.

Obenem pa zasebne ustanove kot je FED za uslugo ustvarjanja denarja iz nič računajo še obresti. Z njimi služijo in obenem še kontrolirajo finančne tokove in rasti ali pa padce gospodarske aktivnosti (krize). Morebitne slabe posledice tako plačajo ljudje s svojimi prihranki in nižjim življenjskim standardom. Sistem kot obstaja sedaj vedno ustreza elitam na vrhu. V času gospodarske rasti jim gre odlično, saj so lastniki kapitala, proizvodnje in celo tiskanja denarja. Elitam pa gre odlično še bolje v krizah, saj lahko takrat natisnejo še več obresti in jih posodijo dalje v bančni sistem. Kasneje bodo za to glavnico dobili še plačilo v obliki obresti. In še nekaj gre na roko elitam: čas krize je za njih čas poceni nakupov. Ker imajo vedno denar lahko kupijo realno vrednost, podjetja, proizvodnjo, intelektualno lastnino po nizkih cenah.

Pri denarnem sistemu, ki je krit z zlatom ali srebrom pa so elite omejene in lahko zapravijo le toliko denarja kolikor ga ima kritje v zlatu ali srebru. Zato denar stabilno ohranja svojo vrednost in zahteva, da se ga pri investicijah ne porablja neskončno. S tem ljudje dobijo plačo v valuti, ki dejansko kaj velja in ne izgublja vrednosti. Tako si lahko ljudje z varčevanjem ustvarijo stabilno premoženje, ki jim zagotavlja, da bodo preživeli tudi bodoče krize, nepredvidene dogodke in imeli dovolj denarja tudi v času upokojitve.

Kapital pa mora premišljeno vlagati denar, ki trajnostno prinaša dobičke. Vse se torej povrne v neko normalo, izstopi iz ponorelega sveta, ki zaradi več denarja, več obresti, zahteva višje dobičke, ki zahtevajo več proizvodnje za nižje stroške a povzročijo uničenje okolja, naravnih virov in nenazadnje celotne družbe, ki konča s kupom ničvrednega denarja in kupi odpadnih izdelkov in smeti.

Rudniki zlata

Investicije v delnice rudnikov. Samo delnice tistih poslov, ki ne izvajajo hedge poslov. 16 največjih rudniških podjetij predstavlja index HUI. Ta indeks je od leta 2000 zrastel nekajkrat višje kot indeks podjetij s hedge posli, indeks XAU.

Določanje cene zlata:

PLUSI

Država ukrade (zapleni) zlato

V časih krize, ko se država zanaša na vedno manj vreden papirni denar in hoče od državljanov izsesati še zadnje premoženje, se država posluži celo tako skrajnih in pritlehnih ukrepov kot je zaplemba premoženja.

Še nedavno tega si je država privoščila zaplembo zlata tako v ZDA, Sovjetski zvezi in Kitajski.

Medtem, ko bi za komunistične države še pomislili, da je možno, da so ljudem pokradli tudi zlato, če so jim že vzeli še vse ostalo premoženje (in pogosto še življenje), je za večino ljudi takšno dejstvo skrajno neverjetno.

In res, celo v ZDA, »deželi svobodnih«, ki jo poznamo po zlatokopih, je predsednik Roosevelt leta 1934 uveljavil zakon s katerim je vlada zasebno lastništvo zlata spremenila v kriminalno dejanje. Lastniki zlata so ga morali prodati vladi in to še veliko pod dejansko ceno. Kdor tega ni storil in je (del) zlata obdržal je tvegal kazen takratnih 10.000 dolarjev (današnja vrednost znaša okrog 210.000 dolarjev) in/ali 10 let zapora!

Vse do leta 1974, torej celih 40 let je bilo nato v ZDA za ljudi protizakonito imeti v lasti zlato.

Tako je država odvzela ljudem možnost, da se zaščitijo pred razvrednotenjem denarja.

Rusija je šele leta 1998 pričela dopuščati svojim državljanom, da lahko pričnejo kupovati in hraniti zlato.

Kitajska pa je komajda v 2002 pričela spreminjati zakone, ki so ljudi strogo kaznovali, čeravno so imeli v lasti le kakšen gram zlata.

Prepoved srebra

Zlato je torej na podlagi zgodovinske izkušnje v nevarnosti, da se ga v času krize poželi država in ga državljanom zapleni. Zato je izjemno pomembno, da zlato kupite in varujete na takšen način, da država ne bo mogla do njega, četudi bi si to zaželela.

Zlato torej preverjeno ohranja kupno moč vrednost skozi leta, desetletja in stoletja.

Ni obdavčeno, dobički iz njegove prodaje so prosti davka.

Je likvidno, kadarkoli in kjerkoli na svetu ga lahko prodate.

Že majhni kosi imajo visoko vrednost. Dva, tri kilograma zlata v torbici so že pravo premoženje.

Stara modrost pravi: kdor svojega zlata ni rabil prodati, je imel mirno življenje.

Druga stara modrost pa pravi: kdor ima zlato v lasti ima mirno življenje.

Kako pravilno kupiti zlato, ga zavarovati in iz lastništva zlata ustvariti največ?

Prijavite se na brezplačen webinar Zlato in srebro.

Vsi izračuni in rezultati v knjigi opisanih tehnik so primeri in niso garancija za rezultate v prihodnosti ali za vse uporabnike. Avtor Martin Korošec, uradni zastopniki založnika in podjetje niso finančni svetovalci, borzni posredniki ali registrirani investicijski svetovalci. Vse vrste investicij ali poimensko izpostavljena podjetja ali finančnih inštrumentov so predstavljeni zgolj za izobraževalne namene in ne z namenom priporočanja za nakup. Pred investicijo se posvetujte z izbranim licenciranim svetovalcem.