Blog kotiček
Delovanje pokojninskega sistema: prvi in drugi steber
Ljudje smo si med seboj precej različni, vendar imamo zelo podobne življenjske cikle. Ob rojstvu in ob vstopu v šolo se naša življenja praktično ne razlikujejo. Kasneje se življenjske poti sicer začnejo razlikovati, vendar pa si ob koncu delovne dobe želimo, da bi lahko lagodno živeli ob primerno visoki pokojnini. Temu ni vedno tako, saj upokojenci pogosto rečejo: »Vse življenje sem delal, potem pa dobim tako malo pokojnino. Kaj so počeli z mojim denarjem?« Seveda denar ni bil shranjen v državnem »šparovčku«, ampak je bil sproti porabljen za pokojnine njihovih starih staršev in ostalih tedanjih upokojencev.
Prvi steber pokojninskega sistema
Pokojninski sistem v Slovenji je sestavljen iz treh stebrov. 1. steber je tisti, ki je bil opisovan prej, temelji na medgeneracijski solidarnosti. Deluje v pričakovanju, da bodo prihodnje generacije zavarovancev plačevale prispevke za bodoče upokojence (v nasprotnem primeru bi te ostale brez pokojnin). Poznamo različne vrste pokojnin. Najpogostejša (74,8%) je starostna pokojnina, sledijo še invalidska, vdovska, družinska …
Prednost takšnega sistema je, da je odporen proti inflaciji, saj se denar zbira in porablja sproti. Pomembna slabost tega sistema pa je, da lahko zaradi neugodnih demografskih gibanj vodi do primanjkljaja sredstev. Po domače: če je upokojencev preveč in delovno aktivnega prebivalstva premalo, nastane problem, ker je denarja za pokojnine premalo. To se zaradi staranja prebivalstva pojavlja tudi v Sloveniji. V Sloveniji je leta 2020 starostno pokojnino prejemalo 462.367 ljudi, skupaj je bilo upokojencev 624.735, zavarovancev pa je bilo 958.149. Povprečna stopnja rasti v zadnjih upokojencev v zadnjih desetih letih je 1,36%, povprečna stopnja rasti zavarovancev pa le 0,94%.
Prebivalstvo je vedno starejše, življenjska doba se daljša, rodnost pa upada. To so vse razlogi, zaradi katerih imamo trenutno le 1,53 delovno aktivnega na enega upokojenca. To je težava, saj je bil sistem pripravljen na bistveno večje število zavarovancev, ki bodo plačevali prispevke za upokojence – leta 1984 je za bilo razmerje dvakrat večje. Poleg tega je bilo leta 2020 v javni upravi zaposlenih več kot 170 000 zaposleni, kar pomeni, da se denar za njihovo pokojninsko dobo zbira iz državnega proračuna. Brez njihovega deleža med delovno aktivnimi bi bilo razmerje le 1,26. Glede na trend podatkov iz prejšnjega odstavka bo čez deset let razmerje 1,47, čez 20 let 1,41, čez 30 let pa že 1,35.
To število bo v realnosti še manjše, ker se glede na starostno piramido število aktivnega prebivalstva v prihodnosti ne bo povečevalo, veliko več pa je oseb, ki bodo pred obdobjem, ko bodo upravičene do starostne pokojnine. Za primerjavo lahko vidimo starostno piramido iz leta 1980, ki je bila bistveno bolj ugodna za pokojninski sistem, saj je veliko mladih in precej manj starejših od 60 let.
Leto | Število zavarovancev na enega upokojenca |
1984 | 3,00 |
1988 | 2,60 |
1990 | 2,30 |
2000 | 1,80 |
2005 | 1,67 |
2010 | 1,6 |
Doplačila državnega proračuna v pokojninsko blagajno
Zakaj pa bi primanjkljaj v pokojninski blagajni moral zanimati tudi kuharja, voznika avtobusa ali študenta? Zato, ker vsi prispevamo, da kljub temu dobijo pokojnino vsi upokojenci! Ker vsako leto za potrebe izplačevanja pokojnin zberemo premalo denarja, država nekaj denarja doda iz proračuna. Za leto 2021 je predvideno, da bo iz proračuna država dodala skoraj 1,1 milijarde evrov, kar je 225 milijona evrov več kot lansko leto. Tudi leta 2018 je država dodal dobro milijardo evrov. Ob tem pa je država leta 2021 za pokojnine, ki jih je po zakonu dolžna plačevati, namenila še 266 milijonov evrov. Če se predstavljene številke slišijo velike, imate prav. V letu 2020 je za pokojninsko varstvo država namenila kar 9% državnega proračuna.
Kako pa se zbere preostali denar?
Veliko večino denarja se zbere s prispevki, ki jih plačujejo zavarovanci oziroma njihovi delodajalci. Vsak zaposleni plačuje 15,5 % od osnove, prispevek delodajalca je 8,85 % od osnove, torej skupaj 24,35 %. Samozaposleni so leta 2021 lahko plačevali med 271,19 in 1.581,95 evri.Prispevke plačujejo tudi študenti ob študentskem delu, saj gre 15,5% nakazila v pokojninsko blagajno.
Med ostalimi prihodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so bile tudi dividende Zavarovalnice Triglav, d. d., katere 34,47% lastnik je. Te predstavljajo sicer precej majhen delež, le 20 milijonov evrov.
Kdaj se lahko upokojim in kako visoke so pokojnine?
Starostno pokojnino lahko začne prejemati vsak, ki je star vsaj 60 let in ima vsaj 40 let pokojninske dobe oziroma je star 65 let in ima vsaj 15 let zavarovalne dobe. Torej lahko vsak, ki je ugotovil, da izpolnjuje pogoje vzklikne: »Jupi!« Ni povsem tako, ker nimajo vsi upokojenci pokojnine, ki jim omogoča brezskrbno starost. Pokojnine so sicer odvisne od tega, koliko let in koliko denarja je vsak plačeval v pokojninsko blagajno. Povprečna neto starostna pokojnina je le 700 evrov, invalidska pa še manj, 540 evrov. Rast pokojnin je do leta 2017 ni bila niti blizu inflaciji. V zadnjih treh letih so sicer povprečno rasle za več kot 3% na leto, zaradi česar v zadnjih desetih letih so v zadnjih desetih letih zrasle za toliko, kot je bila tudi inflacija v tem obdobju (10%). Upokojenci s pokojnino nad 1000 evrov so sicer redki (takšnih je le 19%), 11,41% ima pokojnino celo manjšo od 500 evrov.
Pokojnine v zadnjih letih niso rasle sorazmerno s plačami. Neto starostna pokojnina je leta 2000 predstavljala 75,3% neto plače, leta 2010 64,7%, leta 2020 pa le še 57%. To pomeni, da je pokojnina povprečno vsako leto predstavljala 1 % plače manj. Pokojnine v prihodnosti je sicer zelo težko napovedovati, vendar je v naslednji tabeli predvideno razmerje med povprečnimi neto plačami in pokojninami za človeka rojenega leta 2000 glede na spol, izobrazbo in število otrok.
Naročite zdaj in izkoristite ugodnosti
- NOVA. 2. DOPOLNJENA IZDAJA. UMETNOST BOGASTVA: FORTUNA le 29 € (Ddv je že vključen).
- Poštnina za knjigo (3,5 €) – plačamo mi. (Za vas 0 €)
- V krizi vam pomaga le uporabno znanje.
- Na primerih. Opisi rešitev za vse starosti.
- Premagajte krizo. Zaslužite svoj prvi milijon.
Drugi steber pokojninskega sistema
Osnovna pokojnina vedno težje pokriva potrebe upokojencev. Prav to je razlog, da obstaja tudi drugi pokojninski steber, ki ga posebej regulira država – predpisuje najnižjo zajamčeno donosnost in spodbuja varčevanje s posebnimi davčnimi olajšavami. Letna stopnja donosnosti ne sme biti nižja od 40% povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom. Ta je bila v letu 2021 0,11%. Zaradi ničelnih oziroma celo negativnih obrestnih mer državnih obveznic bo ta zelo nizka, zato bo sicer smiselno vlagati tudi v oblike rent brez garancij. Večina skladov ima v letu 2021 donosnost okoli 2% letno. Višina povprečnih mesečnih vplačil za zaposlene, ki varčujejo pri pokojninskih družbah, znaša 70 evrov na mesec (leta 2020 je bilo podobno).
Gre torej za dodatno pokojninsko zavarovanje, v katerega je bilo konec leta 2020 vključenih 574.219 zavarovancev, kar predstavlja 60,2 % zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Število zavarovancev je bilo leta 2002 (obstaja šele 20 let) le 173 044, leta 2007 jih je že bilo več kot pol milijona, od takrat pa narašča zelo počasi. Skupna višina sredstev v pokojninskih skladih je decembra 2020 znašala 2,81 milijarde evrov (7% več kot 2020), kar sicer ni malo, vendar seveda ni dovolj, da bi naslednje generacije z rentami nadomestile izpad prihodkov. Novost iz leta 2015 so skladi življenjskega cikla. Tako lahko zavarovanci izberejo tudi bolj tvegane sklade, ki prinašajo možnost večjih donosov (tudi do 6,15% letno), a jim teh nihče ne garantira.
Velika večina zaposlenih v Sloveniji varčuje za dodatno pokojnino preko kolektivnih pokojninskih načrtov podjetij, ki tudi večinoma financirajo oziroma sofinancirajo mesečna vplačila (decembra 2020 je to omogočalo 9887 zaposlenih). Tako si lahko podjetja znižajo osnovo za obračun davka na dohodek pravnih oseb. Sicer lahko vplačujemo v dodatno pokojninsko zavarovanje individualno, kar država spodbuja z znižanjem posameznikove osnove za obračun dohodnine.
Obstaja še tretji steber v katerega spadajo druge oblike rentnih varčevanj in zavarovanj, za katere pa država ne predpisuje nobenih posebnih obvez in tudi ne ponuja posebnih davčnih ugodnosti.
Revščina
Vsak, ki je delal 40 let, bi si zaslužil dostojno pokojnino, vendar temu ni vedno tako. Upokojenci so glede na splošno populacijo še bolj pod vplivom tveganja revščine. Leta 2018 je pod pragom tveganja revščine, živelo 17,5% upokojencev. Delež se od leta 2005 ni zmanjšal, ostal je na podobni ravni. Osebe starejše od 70 let so tveganju revščine še bolj izpostavljene. Pomembno je tudi opažanje, da so tveganju revščine najbolj izpostavljeni tisti upokojenci, ki ne živijo z delovno aktivnimi – med njimi je takšnih 20%, trend pa narašča.
Večina starostnikov si želi, da ob svoji smrti ne bodo v breme družini, zato varčujejo za lasten pogreb. Povprečen pogreb stane okoli 1550 evrov. Glede na podatke o revščini marsikateri starostnik nima dovolj prihrankov.
Naročite zdaj in izkoristite ugodnosti
- NOVA. 2. DOPOLNJENA IZDAJA. UMETNOST BOGASTVA: FORTUNA le 29 € (Ddv je že vključen).
- Poštnina za knjigo (3,5 €) – plačamo mi. (Za vas 0 €)
- V krizi vam pomaga le uporabno znanje.
- Na primerih. Opisi rešitev za vse starosti.
- Premagajte krizo. Zaslužite svoj prvi milijon.