Blog kotiček

Kaj je centralna banka, monetarna politika in devizni tečaj?

Kaj je centralna banka?

Centralna banka je glavna finančna ustanova države. Morda bi ob tem pomislili, zakaj pa ne bi hranil svojih prihrankov pri njej? Žal to ni mogoče, ker centralna banka ne opravlja poslov za prebivalstvo (za te boste morali povprašati poslovne banke), temveč je banka ostalim bankam.

Je institucija, ki skrbi za izvajanje monetarne politike. Centralna banka v Sloveniji je Banka Slovenije. Vodilno vlogo pri izvajanju monetarne politike v območju z valuto evro sicer skrbi Evropska centralna banka. Najbrž ni otroka, ki ne razmišlja, le zakaj starša hodita v službo, če pa bi lahko denar fotokopirala na domačem tiskalniku. Takšen denar seveda ni veljaven, ker ima pravico do izdajanja primarnega denarja samo centralna banka. S tem uravnava količino denarja v obtoku, prav tako pa skrbi za stabilnost cen. Centralna banka lahko izda denar tako, da izda kredit državi (z odkupovanjem državnih obveznic), poslovnim bankam ali pa tujini.

Denarna multiplikacija

Zakaj pa se sploh lahko poslovne banke znašle v težavah? Odgovor se skriva v denarni multiplikaciji. Del denarja, ki ga banka prejme od varčevalcev, ga mora obvezno shraniti v rezerve, razliko pa lahko naprej posodi v obliki posojila. To posojilo lahko dobi drugo podjetje, ki s tem plača obveznost do svojega dobavitelja na transakcijski račun pri drugi banki. Ta banka zopet zadrži obvezno rezervo, razliko pa posodi naprej. Tako se krog nikoli ne konča. Banke zaslužijo toliko denarja, kot jim centralna banka to dovoljuje s tem, da predpiše obvezno rezervo. ECB določi obvezne rezerve bank glede na obveznosti bank do nebančnih sektorjev (prebivalstva, podjetij in države). Izključene so obveznosti do drugih obveznikov obveznih rezerv Evrosistema, ECB in nacionalnih centralnih bank Evrosistema. Za obveznosti z ročnostjo do 2 let je določena stopnja obveznih rezerv v višini 1 %, za obveznosti z daljšo ročnostjo je stopnja 0 %.

Mogoče težave in rešitve

Težava lahko nastane, če veliko posameznikov želi dvigniti svoj denar, saj ga banka toliko nima, ker je večino tega že naprej posodila. Strah, da banka bo banka bankrotirala, bi povzročil, da bi na banko po svoj denar „drveli “ vsi, kar bi povzročilo razpad finančnega sistema.

Poslovne banke se tako lahko znajdejo v nepričakovanih likvidnostnih težavah. Centralna banka se lahko vmeša in postane posojilodajalec v zadnji sili. To se je zgodilo ob izbruhu epidemije covid-19, ko je ECB po zelo nizki obrestni meri posodila 1300 milijard evrov bankam, da bi pomagala bankam v težavah in s tem ohranile finančni sistem stabilen, s tem pa je ECB omogočil povečanje števila posojil, da bi se ekonomija ponovno zagnala. Temu pravimo kvantitativno sproščanje. Kljub dobremu namenu pa ima lahko kvantitativno sproščanje tudi slabosti (inflacija zaradi več natiskanega denarja, nekontrolirano kreditiranje lahko ustvari premoženjske balone…). Rast števila posojil nefinančnim institucijam se je povečalo predvsem zaradi pa se je povečala predvsem zaradi posojil vladam, rast posojil gospodinjstvom pa je ostalo na enaki ravni kot pred epidemijo. To pomeni, da se za povprečnega prebivalca ni zgodila kakšna sprememba rasti posojil.

Slika prikazuje: annual growth rates

Slika prikazuje: annual growth rates + količina denarja v obtoku

Količina denarja v obtoku

V času po izbruhu epidemije se je tako še intenzivneje povečeval denarni agregat M3 v evro območju. Z njim merimo količino denarja v obtoku. Poleg gotovine v obtoku in vlog na vpogled vključuje tudi vezane in devizne vloge. Ta se je iz okoli 5% rasti M3 na leto pred letom 2020 povzpelo in vztraja na več kot 10% rasti na leto.

V zadnjem obdobju se je zelo intenzivno povečeval tudi denarni agregat M3 ameriškega dolarja. Takšno povečanje ima lahko velik vpliv tudi na tujino, ker je več kot polovica vrednosti rezervnih valut v dolarju in dolar tako realno izgublja vrednost. Rezervna valuta se uporablja za podporo politike deviznega tečaja države, saj je z njo mogoče uravnavati devizni tečaj. Dolar pa je zaželen predvsem, ker se z njim dnevno trguje v velikih zneskih in je tako zelo likviden.

Slika prikazuje: https://www.statista.com/statistics/921376/value-of-m3-money-supply-in-euro-area/ & https://fred.stlouisfed.org/series/MABMM301USM189S

Naročite zdaj in izkoristite ugodnosti

Kaj se zgodi, če poslovne banke ne morejo vrniti posojila?

Banke so seveda vedno vesele posojil ECB. To jim seveda omogoča, da z denarnim multiplikatorjem ustvarjajo še več denarja, kar seveda omogoča še večji zaslužek. Težava lahko nastane, če poslovne banke kreditov ne morejo vrniti. Stečaj bank ima številne negativne posledice, saj bi lahko posamezniki in podjetja izgubila veliko premoženja. Nihče si ne želi, da ostane brez svojih prihrankov, povečalo bi se seveda tudi število brezposelnih. Banke se v tem primeru obnašajo kot otrok, ki si od mame na izletu želi še več bonbonov, ker je ostale že pojedel. Če denarja banke ne bodo dobile, bo zelo trpela okolica. Tudi zaradi otroka, ki ne bi dobil bonbonov, bi družina v avtu zelo trpela, saj bi vso pot morala poslušati njegov jok. Tako je ob izbruhu koronavirusa 760 milijard evrov ECB posodila bankam, da bi poplačale dolg (ja, ugotovili ste) – njej.

Zadolževanje držav

Tudi države so zaradi karantene in omejenega poslovanja v letu 2020 poskušale finančno pomagati gospodarstvu. Najlažje bi bilo, da bi državne obveznice odkupile centralne banke, vendar tega zaradi izkušenj z visoko inflacijo (naloga centralnih bank je zagotavljati cenovno stabilnost) več ne počnejo. Ta trditev je sicer delno resnična, ker centralne banke državne obveznice odkupujejo posredno na sekundarnem trgu.

Tudi Slovenija se je v zadnjem letu in pol dodatno zadolžila po sicer zelo nizki obrestni meri (prvič tudi po negativni). Ročnost obveznic načrtuje ministrstvo za finance. Večina teh obveznic ima ročnost 10 let. Država je tako lani zbrala več kot 6 milijard evrov. To se sliši izvrstno, vendar pa je ta denar seveda potrebno tudi vrniti. Obrestne mere po katerih se je Slovenija zadolžil so sicer nižje kot je letna stopnja inflacije v 2021 (2%), kar pomeni, da bo Slovenija realno vrnila manj denarja, kot si ga je izposodila. Inflacija lahko tako tudi izbriše nekaj dolga.

Ministrstvo za finance načrtuje, da bo samo za plačilo obresti državni proračun letos „tanjši “ za 5,7% oziroma več kot 700 milijonov evrov. Lažje si je predstavljati to količino denarja, če delež primerjamo z zdravstvom. Država bo zaradi večjih stroškov povezanih z epidemijo in za skrajševanje čakalnih vrst za zdravstvo namenila 455 milijonov, kar predstavlja 3,4% proračuna.

Države z zadolževanjem ustvarjajo javni dolg, v katerega so všteti dolgovi državnega proračuna, občinskih proračunov in pokojninske in zdravstvene blagajne. Dolgovi držav so se seveda v zadnjem obdobju povečali. Slovenski trenutno znaša 37.509 milijonov evrov, kar predstavlja 77,4 % BDP. Če bi Slovenija v tem trenutku želela

vstopiti v območje z evrom, to ne bi bilo mogoče, ker Maastrichtski kriterij ne dovoljuje preseganja 60% BDP države. Ironično pa kriterijev ne dosegajo niti nekatere članice, ki so te kriterije določile. Za Slovenijo je pomembno predvsem, da je položaj javnih financ Nemčije vzdržen, saj je vanjo v 2019 izvozila 18,9 % celotnega izvoza. Tudi javni dolg ZDA je okoli 80%.

Devizni tečaj

Centralne banke skrbijo tudi za devizni tečaj. Ta nam pove na primer, koliko evrov bomo morali plačati, da bomo kupili želeno količino hrvaških kun, ko se bomo poleti odpravili na dopust na Hrvaško. ECB je za evro določila uravnavano drseči sistem deviznega tečaja. To pomeni, da se tečaj temelji na prostem oblikovanju vendar centralna banka obdrži pravico do intervencij.

Tečaj tudi vpliva na mednarodno menjavo. Če se vrednost valute dvigne, je to dobro za uvoz (tuji izdelki bodo cenejši) in slabo za uvoz (domači izdelki bodo v tujini dražji) in obratno. Primer tega je Kitajska, ki veliko izvaža v ZDA. Da bi ohranila nizke izvozne cene mora yuan ohraniti nizko vrednost v primerjavi z dolarjem. ZDA so v trgovinskem deficitu, Kitajska pa ga financira z kupovanjem ameriških obveznic. Tako je imela Kitajska januarja skoraj 1,1 bilijona dolarjev javnega dolga ZDA, več ga ima od tujih držav le Japonska. Ta številka se sliši resnično visoka, vendar ima Kitajska v lasti le 4% od 28 bilijonov javnega dolga ZDA, ki je precej razpršen, predvsem pa v lasti domačih lastnikov, zato njegova stabilnost ni tako ogrožena.