Blog kotiček

Gospodarska rast

Gospodarska rast v 2. četrtletju je bila glede na enako obdobje lani kar 16%, za leta 2022 in 2023 pa napovedujejo, da bo zelo zadovoljivih 4,7% in 3,3%. Fantastično! No, morda pa le ni vse tako rožnato. Ne smemo pozabiti, da je imela epidemija v enakem obdobju lani precej močen negativen vpliv na gospodarstvo, zato je gospodarska rast letos pričakovana. Prav tako je imelo velik vpliv tudi zadolževanje, s katerim je država poskušala pomagati gospodarstvu. To se sicer od države v času krize tudi pričakuje, ampak ne smemo pozabiti, da ta denar nikakor ni podarjen. Odplačevanje dolga nas bo v prihodnosti zagotovo oviralo, zato je ključno, da z zadolževanjem ne pretiravamo.

Zadolževanje

V obdobju med 1. četrtletjem 2020 in 2021 se je javni dolg Slovenije povečal iz 33.386 milijonov evrov na 40.154 milijonov evrov, kar pomeni, da se je povečal za 20,3%. Trenutno je dolg 78% BDP Slovenije. Slovenija se je zadolževala v pretežni meri z izdajami dolgoročnih obveznic, katerih zahtevana donosnost do dospetja je blizu 0 %. Država se je morala zadolžiti, ker so se v 2020 in 2021 prihodki zaradi epidemije precej zmanjšali, obenem pa je država seveda poskušala pomagati gospodarstvu to krizo in je tako povečala svoje izdatke.

V državnem proračunu za leto 2021 načrtujemo 10 722 milijonov evrov prihodkov in 13 469 milijonov evrov odhodkov. Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih osmih mesecih 2021 znašal 2 412 milijonov evrov, brez neposrednega učinka COVID ukrepov bi sicer primanjkljaj znašal 402 milijonov evrov. Primanjkljaj leta 2021 v višini 2 747 milijonov evrov se bo financiral z zadolževanjem.

1 https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9796

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (gov.si)

3 https://www.fs-rs.si/javnofinancna-in-makroekonomska-gibanja-februar-2021/

https://www.fs-rs.si/wp-content/uploads/2021/03/2021_1_Dolg.pdf  

Na začetku se 13,5 milijarde evrov proračuna sliši izjemno visoka številka, vendar se ta denar hitro porazdeli. 1,5 milijarde evrov namenjamo socialnemu varstvu, 1,4 milijarde evrov pokojninskemu varstvu, 2 milijarde evrov gre za šolstvo, 0,5 milijarde evrov za zdravstvo, toliko tudi plačamo EU. 1,3 milijarde evrov bodo visoki izdatki za varnost. Temu moramo dodati 0,8 milijarde evrov za servisiranje dolga iz preteklosti, tako da se 13,5 milijarde skrči na le 5,5 milijarde evrov. Ob temu ne smemo pozabiti, da bomo polovico tega denarja dobili z novim zadolževanjem zaradi proračunskega primanjkljaja. Tako se bo delež proračuna za servisiranje dolga v prihodnosti samo še zvišal. Eno izmed rešitev bi sicer lahko iskali tudi v povišanju prihodkov, ki so sicer zrasli glede na lansko leto za 18,1%. Številka je visoka predvsem zaradi zaprtja države lani, vendar je v proračunu kljub temu primanjkljaj. Po domače bi lahko rekli, da je torej bilo pobranih premalo davkov glede na odhodke.

 https://www.fs-rs.si/wp-content/uploads/2021/03/2021_1_Dolg.pdf    

 https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9667

 https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Glavno-urednistvo/Novice/DOKUMENTI/Infografika-2021/Drzavni-proracun-2021-infografika.pdf

Državni ukrepi

Država je z COVID ukrepi pomagala gospodarstvu, zaradi česar s se seveda odhodki povišali. Odhodki državnega proračuna so bili v prvih osmih mesecih 2021 za 16,8 % višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka COVID ukrepov v višini 2 248 milijonov evrov pa so bili višji za 7,7 %. V prvih osmih mesecih 2021 je torej skupni neposredni obseg COVID ukrepov znašal 2 248 milijonov evrov. Največji del COVID odhodkov v prvih osmih mesecih predstavljajo dodatki zaposlenim (skoraj 700 milijonov evrov). Država je tako z ekspanzivnimi ukrepi poskušala pomagati gospodarstvu rasti kljub težkim časom. Skupni neposredni učinek COVID ukrepov od marca 2020 znaša 4 641 milijonov evrov, skupni obseg z upoštevanjem še potencialnega učinka na rezultate državnega proračuna iz naslova poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil kreditnih obveznosti pa 5 251 milijonov evrov. V ukrepe za ohranjanje delovnih mest je bilo v mesecu maju vključenih 40 tisoč zaposlenih, kar je okoli 5,0 % vseh zaposlenih. Temeljni dohodek za mesec junij je prejelo 28 tisoč oziroma okoli 38 % vseh samozaposlenih, vseh prejemnikov temeljnega dohodka je bilo 32 tisoč. Seveda so bile te številke ob začetku epidemije še neprimerno višje.

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Glavno-urednistvo/Novice/DOKUMENTI/Infografika-2021/Drzavni-proracun-2021-infografika.pdf

https://www.fs-rs.si/wp-content/uploads/2021/07/JMG_202102.pdf

 https://www.fs-rs.si/category/aktualno/

Umetnost bogastva - Fortuna

Naročite zdaj in izkoristite ugodnosti

Posledice ekspanzivnih ukrepov

Pa se ta gospodarska rast kaže tudi pri plačah? Nominalna rast plač je očitna, vendar koliko pa so plače zares zrasle, če upoštevamo tudi inflacijo? Leta 2021 je znašala povprečna neto plača 1.256,24 evrov in se je glede na lansko leto povečala za 3,9%. Neto plače med letoma 2011 in 2021 so se povečale za 27,2%, inflacija v tem obdobju pa je bila 13,4%. To se sliši super! No ja, premisliti moramo tudi kakšni so vzroki za takšne podatke. Na prvi pogled je mogoče opaziti, da so plače rasle predvsem v zadnjih nekaj letih, najbolj v zadnjih dveh. Prav zaradi zadnjih dveh let bi nam moral zazvoniti zvonček. Ne smemo pozabiti, kdo je pomagal sofinancirati plače, ki jih podjetja zaradi epidemije skoraj zagotovo ne bi mogla. To je seveda država, ki si je za to izposodila veliko denarja, kot je že zapisano v prejšnjih odstavkih. Tako smo v tem obdobju posredno tudi pomagali financirati tudi rast neto plač z denarjem, ki ga bo v prihodnosti seveda treba vrniti z obrestmi. Skupno bomo za stroške teh obresti namenili kar 762 milijonov evrov.

Ob tem ne smemo pozabiti, da je dolg Slovenije 78% njenega BDP. Študija Svetovne banke je pokazala, da države, katerih delež dolga v BDP za daljše obdobje presega 77%, doživljajo znatno upočasnitev gospodarske rasti. Slovenija je z izposojanjem denarja to mejo presegla, kar zagotovo ni pozitivno.

 https://www.zpiz.si/cms/content2019/2letna-poroila019

 https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9779

 https://www.stat.si/inflacija

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Glavno-urednistvo/Novice/DOKUMENTI/Infografika-2021/Drzavni-proracun-2021-tekstovna-alternativa.docx

https://www.investopedia.com/terms/d/debtgdpratio.asp

Inflacija

Prav tako pa ne smo pozabiti, da so podatki glede inflacije zelo odvisni od metodologije merjenja. Tako se je hrana in pijača, ki sta za večino ljudi eni najpomembnejših področij, v zadnjih 4 letih dražila tudi do 4% letno, v letu 2020 se je v nekaterih mesecih bližala celo 6% letne inflacije. Rast plač seveda takšne ravni ni dosegala.

To nam kaže, da nas nominalne številke rasti nikakor ne smejo zavesti. Na primer, Slovenija ima za leto 2021 predviden BDP na prebivalca 28 104 dolarjev, kar je največ med vsemi nekdanjimi komunističnimi državami, kot je razvidno iz spodnjega zemljevida. Kljub temu pa ima Češka s sicer le 25 732 dolarja na prebivalca boljši BDP na prebivalca po standardu kupne moči (spodnji graf).

https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9800

https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9800

https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_sovereign_states_in_Europe_by_GDP_(nominal)_per_capita

 https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_sovereign_states_in_Europe_by_GDP_(nominal)_per_capita

https://europa.eu/european-union/about-eu/figures/living_sl

Po vseh podatkih se najbrž vsak vpraša, če je zasledovanje gospodarske rasti res tako smiselno. Seveda je lepo videti, da gre gospodarstvu dobro, s čimer se zelo radi sicer tudi pohvalijo politiki. Vendar kljub dobrim bilancam danes ne smemo pozabiti na ceno, ki jo bomo plačali v prihodnosti. Problem bo tudi, ker plače realno zaradi dolga ne rastejo tako hitro kot nominalno, čeprav so se v zadnjih letih povečale. Povečale pa so se prav zaradi izposojenega denarja, torej dolga, tako da se tale začaran krog sklene.

Deli prispevek

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on pinterest
Pinterest
Share on linkedin
LinkedIn

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.